Ideje za delavnice

IDEJE DELAVNIC in Primeri delavnic ZPKZ Koper

Ice breakerji so aktivnosti, s katerimi, dobesedno prevedeno, prebijamo led v skupini. Namenjene so torej sprostitvi udeležencev in jih običajno izvajamo na začetku delavnice, da vzpostavimo dobro dinamiko v skupini. Primerne so tudi kot sprostitev po kakšni daljši dejavnosti, ki od udeležencev terjajo večji miselni napor ali osebno angažiranosti. Vodilo priprav na delavnice je namreč, da so karseda razgibane, saj glede na izkušnje naša populacija uporabnikov težje ohranja koncentracijo na eno samo aktivnost (še posebej, če je bolj statična) skozi daljši čas. Ice breakerje izvajamo tudi čisto po potrebi in lastni presoji glede na to, kdaj bi lahko koristno vplivali na dogajanje v skupini.

ALI IMAŠ RAD SVOJEGA SODEDA
Ja - soseda se zamenjata med seboj
Ne - rad imam vse, ki imajo npr. modre nogavice - zamenjajo se vsi, ki imajo modre nogavice

UGANI ME
Skupino udeležencev zapusti določeno število uporabnikov (oz. se odmaknejo od ostalih). Preostali udeleženci si izmislijo znane junake oz. osebnosti (npr. Sneguljčica, Kralj Matjaž, dedek mraz, Janez Janša, ipd.) ter jih zapišejo na manjše samolepilne listke. Listke nalimajo na čelo preostalim udeležencem, ki so se predhodno umaknili iz skupine. Vsak udeleženec z listom na čelu lahko postavi eno vprašanje o sebi (tj. o osebi, ki jo ima nalimano na čelu), ostali udeleženci pa na vprašanje odgovorijo z da ali ne. Nato vprašanje postavi drug udeleženec z listkom na čelu, in tako si sledijo dalje po istem vrstnem redu, dokler ne uganejo, katera oseba so.

PREPROGA
Udeleženci se postavijo na preprogo oz. kakšno večjo deko/cerado. Njihova naloga je, da obrnejo preprogo na drugo stran, ne da bi pri tem stopili iz nje na tla. Dobro je, da vsaj en izvajalec delavnice opazuje, da vsi upoštevajo pravila in ne stopijo iz preproge. Paziti moramo, da je preproga dovolj velika za prisotno število udeležencev. Dejavnost popestrimo tako, da imamo dve preprogi in dve skupini udeležencev, ki med seboj tekmujejo v tem, komu bo hitreje uspelo obrniti preprogo. Po koncu dejavnosti lahko sledi pogovor o njihovih taktikah, medsebojnem sporazumevanju, vodenju, timskem delu, ipd.

SESTAVLJANJE ZGODBE
Vsak udeleženec ima svoj list. Postopoma jim podajamo navodila, da zapišejo sledeče elemente zgodbe: kdo, kje, kaj sta delala, zakaj sta to delala, kaj so ostali rekli o tem, kaj sta odgovorila, kaj je bilo na koncu, kaj ti misliš o tem? Ko udeleženci zapišejo prvi element zgodbe, list prepognejo in ga podajo naprej drugemu udeležencu. Nato vsi zapišejo drugi element zgodbe, prepognejo list in ga podajo naprej, itd. vse do konca. Na koncu vsak prebere zgodbo iz svojega lista.

VERIŽNA PANTOMIMA
Ena skupina udeležencev odide iz sobe (oz. se umakne), drugi udeleženci si izmislijo zgodbo (npr. žogica marogica je šla v trgovino in srečala miki miško). Zgodbo preberejo prvemu udeležencu iz skupine, ki se je predhodno umaknila. Ta udeleženec mora nato s pantomimo ponazoriti zgodbo drugemu udeležencu iz svoje skupine, ta tretjemu itd. Zadnji udeleženec iz skupine mora obnoviti celo zgodbo. Nato preberemo prvotno verzijo zgodbe in se o dejavnosti tudi pogovorimo (npr. o tem, kako se izgubljajo informacije, kako ljudje različno dojemamo stvari, ipd.).

PANTOMIMA
En udeleženec obleče širšo srajco ali pregrinjalo, drug udeleženec da svoje roke v srajco/pregrinjalo, skupaj pa se morata nato uskladiti in ostalim udeležencem nekaj prikazati oz. sporočiti (kaj, jima napišemo na listek, tako, da ostali ne vedo). Prvi udeleženec lahko uporablja samo mimiko obraza, drugi pa svoje roke. Ostali udeleženci ugibajo, kaj sporočata.

HITRO SPREMENI GIBE
Udeleženci se postavijo v krog, razen enega, ki se postavi v sredino kroga. Ostali udeleženci pojejo pesem: ''Hitro spremeni gibe, pazi, da te ne vidi, ti pa ugani kdo je, kdo je spremenil gibe'' ter ponavljajo določen gib (npr. skačejo). Nato en udeleženec spremeni gib, ostali pa ga morajo ponavljati za njim. Naloga tistega, ki stoji v sredini kroga, je, da ugane, kdo je (prvi) spremenil gib. Udeleženci se spontano odločajo, kdo bo spremenil gib, pri čemer morajo paziti, da ne spremenita giba dva udeleženca hkrati, ter da vsi ponavljajo isti gib.

ELEKTRIČNI IMPULZ
Udeleženci stojijo v krogu, se držijo za roke in si med seboj pošiljajo ''električni impulz'' tako, da se stisnejo za roko. Vsak, ki prejme impulz, ga mora predati naslednjemu v krogu, tako, da impulz nemoteno teče med udeleženci. Udeleženec, ki stoji v sredini kroga, mora najti impulz. Ko ga najde, se zamenjata s tistim udeležencem, pri katerem ga je našel. Slednji je na vrsti, da išče nov impulz.


Lovljenje zmajevega repa
Udeleženci se porazdelijo v 2 skupini, torej v vsaki skupini po enako število ljudi. Zadnja v obeh skupinah, si za hlače pripneta vsak po eno ruto. Prvi v skupini je zmajeva glava, zadnji je zmajev rep. Udeleženci se morajo držati za boke ter se ne smejo spustiti (zmaj se ne sme pretrgat). Zmaga tista skupina, ki uspe nasprotnemu zmaju ukrasti ruto.
Namen igre je predvsem, da se udeleženci nekoliko razmigajo pred glavno aktivnostjo. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med udeleženci, saj morajo tako glave kot repi, biti sklenjeni, ter se koordinirati tako, da jim uspe ukrasti rep, ter med drugim, da jim uspe obdržati svojega. Zelo je pomembna povezanost skupine, saj se zmaj tudi ne sme pretrgati.

Bik, lovec, lev
Namen te igre je sprostitev in delo v skupinah, ki zahteva dogovarjanje. Razdelimo se v dve skupini. Vsaka skupina si lahko izbere en lik in ga tudi oponašala: lovec, bik ter lev. Pri tem velja, da lovec premaga bika, bik premaga leva in lev premaga lovca. Vsaka skupina se torej zase dogovori, kaj bo predstavljala in po določenem znaku, to tudi pokaže.

Zip, zap, boing
Udeleženci stojijo v krogu, roke damo skupaj, kot da bi molili, ZIP je glas za desno ali v levo. BOING je, da se odbije, ZAP pa je, da posreduješ signal nekomu na drugem koncu, samo ne svojemu levemu in ne svojemu desnemu sosedu.... Najprej le vaja, nato na izpadanje....hitreje in hitreje...




Samuraj
Stojimo v krogu. Gre za izražanje energije in ogrevanje. Tisti, ki je samuraj prosti drugemu vrže energijo s sklenjenimi rokami. Tisti, ki sprejme, s sklenjenimi rokami dvigne roke. Soseda ga s sklenjenimi rokami »prerežeta«. Vse to se spremlja z glasnimi kriki »Ha«.

Sadna kupa
Imamo 3 skupine ljudi in 3 skupine sadja. Vsakemu se na začetku določi katera vrsta sadja bo. Sedimo v krogu, en stol manjka. Ko rečem banane, se presedejo vse banane; ko rečem jabolka, se presedejo vsa jabolka; ko rečem ananas, se presedejo vsi ananasi; ko rečem sadna kupa, se presedejo vsi. Jaz poskušam priti do stola.

Kitajščina
En izmed udeležencev zapusti prostor. Z ostalimi izberemo večzložno besedo (npr. JA-GO-DA). Razdelimo se na toliko skupin, kolikor zlogov ima beseda. Ko oseba vstopi nazaj v prostor, vsaka skupina ponavlja svoj zlog besede, izbrani pa mora ugotoviti besedo, ki jo izgovarjamo.

Gordijski vozelj
Udeleženci se postavijo v krog, drug ob drugega. Vsi zamižijo in stegnejo roke v krog. Vsakdo prime z vsako roko neko drugo roko, ki pa ni od njegovega soseda v krogu. Ko se vsi držijo za roke, odprejo oči in se brez tega, da bi se kadarkoli spustili, odvozlajo. Pri tem lahko nastane: sklenjen krog, osmica dva ali več krogov. Vozel je možno odvozlati le tako, da sodelujejo in se dogovarjajo vsi člani skupine.

Risanje po hrbtu – šumi v komunikaciji
V krogu stojimo en za drugim. Na začetku si nekdo zamisli nek predmet in ga nariše na hrbet sprednjemu. Tako gre vse naprej do zadnjega. Zadnji pove, kaj je dobil in prvi pove, kaj je začel risati.

Vstanimo skupaj
Udeleženci se razdelijo v pare. Po parih se usedemo na tla tako, da sta oba posameznika obrnjena s hrbtom drug proti drugemu. Prepleteta roke in v tem začetnem položaju na znak poskušata vstati. Ko vsem uspe, sestavimo še trojice in poskusimo enako nalogo. Igra zahteva sodelovanje in vztrajnost.

Impulz z vlakcom
Naredimo dva vzporedna vlakca iz stolov, tako da se osebe usedejo ena za drugo. Prvi v vsaki v vrsti ima pred seboj jedilni pribor (žlica, vilica, nož, žlička). Samo zadnjemu v vrsti pokažemo enega, dva ali več jedilnih priborov in ta mora poslati naprej impulz, kateri pribor je pokazal animator. Impulzi so določeni tako: žlica pomeni dotik osebe pred teboj desni strani rame, vilica dotik na levi strani rame, nož dotik na sredini hrbta in žlička dotik po glavi. Zmaga tista ekipa oz. vrsta, ki prva pošlje naprej pravilen impulz, torej mora prvi v vrsti pokazati ustrezen pribor.

Impulz z rokami
Sedimo v krogu. Vsi imamo roke na mizi – prekrižane s sosedi (desna je čez sosedovo roko, leva je pod sosedovo roko). Če tapkneš 1x pomeni, da gre impulz naprej, če tapkneš 2x, se smer obrne.

Opis osebe
Udeleženci so v parih in se 5 minut pogovarjajo o eni stvari. Nato se obrnejo s hrbti drug proti drugemu in se opišejo (po zunanjosti) – da bodo to mogli narediti, prej ne vejo. Namen je neverbalna komunikacija in spoznanje, kako smo pozorni samo na eno stvar (govorjenje).

To je popoln krog
Sedimo v krogu. Po zraku narišemo s svinčnikom popoln krog (lahko tudi karkoli drugega). Treba je ugotoviti, kdaj je krog res popoln. Popoln je takrat, ko sprejmeš kuli in rečeš hvala, ko pa ga daš sosedu, rečeš izvoli.

Prekrižano – naravnost
Sedimo v krogu. 2 kulija se podata, ali prekrižano ali naravnost. Treba je ugotoviti, kdaj se podata pravilno. Tudi, če rečeš prekrižano in si podal naravnost, je lahko pravilno. Opazovati je treba lego nog, ali so le-ta prekrižana ali naravnost.

Ti si šef
Ljudi postavimo v krog, naj zamižijo. Tistega, katerega se dotaknem, se naj obnaša kot šef, naj kaže neke znake da je on šef. Prvi krog, ne dotaknemo se nobenega. Ljudi pustimo opazovati drug drugega, zakaj bi bi bil lahko določen šef, lahko pokažeš kdo je... Drugi krog se dotaknemo vsakogar, enak postopek. Pogovor, kdo mislite da je... Kaj kaže na to, da si nekoga prepoznal kot šefa.

Človeška tombola: Na več listov (toliko kot bo udeležencev) napišemo stvari, kot so: "Oseba, ki je največja", "Oseba, ki je najmanjša", "Oseba, ki ima otroke", "Oseba, ki je bila izven Evrope", "Oseba, ki ima več kot enega brata ali sestro", "Oseba, ki ima sorodnike, ki živijo v tujini", "Oseba, ki zna več kot en tuj jezik", "Levičar/ka", "Oseba, ki ima tatoo", "Oseba, ki prihaja iz vasi", "oseba, ki je nosila/nosi zobni aparat", "Oseba, ki se z jezikom lahko dotakne svojega nosu", "Oseba, ki rada poje pod tušem", "Vegetarijanec/vegetarijanka", "Oseba, ki v ustih nima plomb", "Oseba, ki rada gleda ogenj", "Oseba, ki še ni bila udeležena v pretepu", in podobno ... Vsak udeleženec delavnice (vključno z nami) dobi en list in mora na njem zbrati čimveč podpisov (če za nekoga nekaj velja, se zraven podpiše, lahko se podpiše tudi lastnik lista, pomembno: na vsak list se lahko vsak udeleženec podpiše največ enkrat). Podpise je treba zbrati čim hitreje. Tisti, ki prvi zbere podpise za vse našteto, zavpije "Tombola!" in zmaga. Če po določenem času (recimo 10 minut) nihče še nima vseh podpisov, igro prekinemo in zmaga tisti, ki ima največ podpisov.

Namen: da se malce spoznamo tudi iz vidika, kakšni smo danes in kakšni smo bili včasih. Človeška tombola se mi zdi fajn tudi zato, ker se je treba pri njej premikati (da ne bomo samo sedeli), ker se je treba pogovarjati in ker je treba biti hiter (da se malce ogrejemo).

Primer tombole:

Tisti, ki je največji Tisti, ki se z jezikom lahko dotakne nosu
Tisti, ki je že bil izven Evrope Tisti, ki je nosila/nosi zobni aparat
Tisti, ki prihaja iz podeželja Tisti, ki je najmanjši
Vegetarijanec/vegetarijanka Tisti, ki zna kak tuji jezik
Tisti, ki ima otroke Tisti, ki ima tatoo
Tisti, ki ima več kot enega brata ali sestro Tisti, ki ima sorodnike, ki živijo v tujini
Levičar/ka Tisti, ki rad gleda ogenj
Tisti, ki je najmlajši Tisti, ki še ni bil udeležen v pretepu

IMENA- zamenjamo si imena v paru, jaz sem Francka in ona je Andreja. En je sam na sredini in pokliče eno ime. Tisti, ki mu je tako ime, skuša zbežati k tebi, ki ga kličeš, preden te ujame par. Če te ujame, ta naprej kliče. Če te ne ujame, tisti ki ostane sam kliče.
PRIMI- 2 se primeta za roko in priključi se 3, nato se prvi izpusti itd., veriga ne sme potekati v krogu.
ZAKRIČI- V krogu, pogledaš gor in pogledaš ali levega ali desnega soseda. Če se par spogleda,zakriči in izstopi iz kroga. V krogu pogledaš kogarkoli, zakričiš in spet par izstopi.
POIŠČI- Sprehajaš se po prostoru in se pozdravljaš. Nato se ustaviš in zamižiš. Vodja vpraša kje je »smejko«, kje rdeča torbica, koliko je očal in pokaže s prstom.
USTAVI SE- Vsi stojijo v prostoru, 2 se sprehajata in ustavita ne da bi se pogovarjala in nato druga dva itd. Potem se 3 sprehajajo, 4, 5, vsi se sprehajamo in kar naenkrat ustavimo.
POZDRAV- Se sprehajamo po prostoru in navodilo: dva se pozdravita kot prijatelja, kot kralja, kot kriminalca, kot da sta jezna, vesela, žalostna, prestrašena.
SLIKA- Hodimo po prostoru in vodja da navodilo, da naj vsak zase naredi sliko, v paru, trojicah, vsi skupaj. Na primer sliko: poplava, poroka, letalo, nemir v razredu, pisanje kontrolne naloge, zafrkavanje sošolca.
PREDAVATELJ -Imamo predavatelja, ki ima na voljo 6 ljudi, ki predstavljajo njegove pripomočke (naprimer video, zvočni posnetki, slika, zemljevid) ostali so opazovalci. Opazovalci izberejo temo predavanja.
SPOZNAVNE DEJAVOSTI: Ideje za dejavnosti, ki so primerne za začetek dela s skupino - spoznavanje po imenih, osebnostnih značilnostih, hobijih, ipd.

ČEBULA
Iz časopisnega papirja naredimo več plasti v obliki papirja. V sredini je lahko bel papir, da je še bolj podobno čebuli. V vsako plast daš en bombon in listek z vprašanjem (npr.: kaj so tvoji hobiji, imaš hišne ljubljenčke, tvoj sanjski poklic…) ter plast zavežeš z vrvico. Čebula se meče v krogu in ko jo nekomu vržeš, poveš zraven njegovo ime.

PREDSTAVITEV IMENA
verzija no. 1 - kako smo ga dobili, kdo ga je predlagal, kaj pomeni, ali nam je všeč, ipd.
verzija no. 2 - predstavitev po črkah, npr. MATEJ - Marljiv, Ambiciozen, Tečen, Entuziastičen, Jezikav (lahko zapišejo na list papirja, okrasijo, ipd).

POMNJENJE IMEN
Prvi udeleženec pove svoje ime, nato nadaljuje drugi, ki ponovi predhodnikovo ime ter svoje, nato sledi tretji, četrti, itd. (naloga je lahko velik izziv sploh pri večjemu številu udeležencev).

MARSOVSKO IME
Zapišemo svoj najljubši kraj, najboljšega prijatelja, hobi, najljubšo barvo (oz. kakšne druge lastnosti po dogovoru) ter nato iz začetnic vsake besede sestavimo svoje marsovsko ime (npr. Ajdovščina, Jože, Smučanje, Modra = AJSM).

PAJKOVA MREŽA
Udeleženci si med seboj podajajo klopčič volne, vsak, ki dobi klopčič v roke, pove svoje ime in poda volno naprej. Ob koncu med udeleženci nastane t.i. pajkova mreža, ki jo pospravijo tako, da jo postopoma vračajo po obratnem vrstnem redu in ob tem povejo ime udeleženca, kateremu bodo podali klopčič nazaj.

OPIŠI ME
Udeleženci se obrnejo drug proti drugemu, vsak ima svoj par, nato se nekaj časa opazujejo in si kasneje obrnejo hrbte. Ne da bi se ozrli nazaj, poskušajo opisati osebo, ki je sedela nasproti njih. Nalogi lahko sledi pogovor o tem, koliko smo pozorni drug na drugega in kako dobro si zapomnemo vizualne lastnosti oseb.

PREPOZNAJ ME
En udeleženec se umakne iz skupine, drugi ga pokliče po imenu- če ga ne prepozna, ga pokliče kdo drug in ugiba dokler ne uspe. Če ugotovi, ga zamenja tisti, ki ga je poklical (nalogo lahko tudi otežimo-spreminjamo glas).

6 RAZLIK
Vsi udeleženci si dobro ogledajo enega, nato si on spremeni 6 stvari na sebi (tako, da drugi ne opazijo, katere), drugi pa morajo ugotoviti katere.

CAR
Udeleženci sedijo na stolih, razen enega - ta pove neko lastnost o sebi (npr. bil sem v Afriki). Če nihče od udeležencev še ni bil, morajo tistemu, ki je bil, reči car. Če so udeleženci že bili v Afriki, se morajo zamenjati na druge stole, pri čemer en ponovno ostane brez stola. Ta je na vrsti, da izpostavi svojo lastnost, in postopek se ponovi.

SAMOTNI OTOK
Vsak udeleženec na listek zapiše najljubši kraj, kjer bi rad živel in katere 3 stvari bi vzel s seboj na samotni otok. Listke med seboj pomešajo, nato jih vlečejo, preberejo zapisano in ugibajo, za katero osebo gre.

"Razvrščanje imen"
Stole postavimo v krog in stopimo nanje. Vsak od udeležencev pove svoje ime. Drug ob drugega se razvrstimo glede na začetnico imena, po abecednem vrstnem redu. To moramo narediti brez, da bi stopili s stola na tla.

Domine
Eden pove svojo značilnost in kdor ima enako značilnost ga prime za roko. Nato naslednji pove svojo značilnost in tako se igra nadaljuje dokler ne sklenemo kroga. Če izrečene značilnosti nima nihče v skupini, bo mladostnik poiskal drugo svojo značilnost, lastnost.

Ime in gib
Vsak v skupini se predstavi tako, da pove svoje ime in ob tem naredi nek gib. Vsakogar bodo ostali člani skupine pozdravili tako, da bodo rekli živijo in ponovili njegovo ime in gib. Po koncu kroga se lahko igra nadaljuje tako, da se kličemo samo po gibih. Najprej pokažem svoj gib, potem pa pokažem gib tistega, ki ga želim poklicati.

Gorjača
Iz časopisnega papirja se naredi gorjača (kot nekakšna lopatka). Stojimo v krogu. Tisti, ki je na sredini ima gorjačo in se je skuša rešiti. Ko gre proti eni osebi in če ta prej, preden pride do nje, reče drugo ime, mora ta sredinski k tistemu, katero ime je bilo izrečeno. Ko pride pravi čas do osebo, jo simbolično udari z gorjačo in gre v krog tisti, ki se ni uspel rešiti.

PSIHOSOCIALNE AKTIVNOSTI: To so aktivnosti, s katerimi želimo spodbuditi razvoj višje psihosocialne kompetence posameznika. Paleta področij, na katere lahko vplivamo, je široka, npr.: samopodoba (telesna, socialna, duševna), samospoštovanje, medosebni odnosi in interakcije, socialne spretnosti, motivacija, obvladovanje življenjskih izzivov in spremeb, ipd.
Uporabimo lahko različne metode dela:
- refleksija na lastno ravnanje in stališča,
- kratka predavanja oz. strnjeno podajanje teoritične podlage obravnavanega področja,
- diskusije (usklajevanje različnih mnenj, stališč, izkušenj),
- skupinski razgovori (izmenjava mnenj, stališč, izkušenj),
- skupinsko svetovanje (oblika samopomočne skupine, pri kateri lahko izmenjava mnenj med udeleženci spodbudi razvoj intelektualnega in emocionalnega uvida posameznika v lastno situacijo),
- študije primerov,
- demonstracije z uporabo video predstavitve,
- samostojno delo,
- praktične vaje,
- druge metode izkustvenega učenja.
...

Model petih magnetov avtorjev Brandon in Brandon lahko strokovnemu delavcu služi kot orodje za raziskovanje uporabnikovih življenjskih področij z njegovo aktivno participacijo pri procesu pomoči in na ta način postane eno izmed izhodišč skupnega načrtovanja ciljev ter aktivnosti. Avtorja opredeljujeta sledeče elemente modela:

 Vpliv – je povezan z večanjem števila odločitev in izbir ter procesom širjenja zavedanja. Osrednjega pomena za preoblikovanje posameznikovega stanja je ozaveščanje, tj. proces v katerem človek doseže poglobljeno zavest tako o socialno-kulturni resničnosti, ki oblikuje njegovo življenje, kot tudi o lastni zmožnosti, da to resničnost preoblikuje. S tem magnetom ugotavljamo, v kakšni meri je posameznik zadovoljen z močjo in vplivom, ki ga ima in na kakšen način lahko z njim upravlja.
 Spretnosti – pogosto vplivajo na to, kako nas vidijo drugi in pomagajo k občutku samozavesti. Pri delu s posameznikom se osredotočamo na spretnosti in veščine, ki jih nekdo poseduje, ter tudi na tiste, ki si jih želi razviti.
 Stiki – govorijo o ljubezni in naklonjenosti, ki vključujeta tako veselje kot bolečino. Primerno razvejane in zadovoljujoče socialne mreže lahko ugodno prispevajo k večanju občutka moči posameznika, pri čemer imajo pomembno vlogo in vpliv s svojimi intervencijami tudi strokovni delavci. S tem magnetom pridobimo informacije o posameznikovi socialni mreži ter kvaliteti, kvantiteti ter vzajemnosti stikov.
 Bolečina – trpljenje in bolečine ali njuna odsotnost pomembno vplivajo na občutke, ki se porajajo v odnosu do samega sebe in drugih. Posledice razkoraka med tem, kakšno je dejansko posameznikovo stanje in tem, kakšno bi lahko bilo oziroma moralo biti po njegovem mnenju, pogosto pridejo na površje v obliki depresije, obupa, napetosti, migrene, slabe prebave, občutka nesposobnosti. Ta magnet uporabimo z namenom, da ugotovimo, kaj posameznika aktualno obremenjuje, kako in kdo vzdržuje problemski položaj ter kaj si želi, da bi se spremenilo.
 Želje – v okviru tega magneta se osredotočamo na pozitivne točke in močna področja pri posamezniku. Ugotavljamo, kaj je za posameznika najbolj pomembno, kako uresničuje svoje želje in kako jih je uresničeval v preteklosti ter komu jih zaupa in se o njih pogovarja.

* Dodatno: ko udeleženci zapišejo svoje magnete, jih pozovemo, da razmislijo o tem, kako bi sami razrešili morebitne težave, s katerimi se soočajo in so jih identificirali, ko so razmišljali o magnetih.

Po opravljenem pogovoru o magnetih skupaj z uporabnikom zapišemo konkretne cilje, ki bodo predstavljali smer našega skupnega delovanja, nato pa še individualno reflektiramo svojo vlogo in prispevek, ki ga lahko vnesemo v odnos obliki načrtovalca, podpornika, mediatorja, ipd. Ob zaključku sodelovanja skupaj z uporabnikom izvedemo tudi evalvacijo, s katero ocenimo uspešnost izvedenega načrta. Ugotovimo, kaj smo uspeli spremeniti, kakšen je bil prispevek vseh udeleženih in kaj je tisto, kar ostaja nerealizirano ter kdo in na kakšen način lahko k realizaciji prispevamo v prihodnje.

Opomba: model petih magnetov se uporablja predvsem v okviru individualnega dela s posameznikom, saj terja določeno količino samorazkrivanja. Kadar vajo izvajamo v skupini, jo prilagodimo razmeram - udeležence spodbudimo, da v skupini spregovorijo o tistih magnetih, ki so jih pripravljeni deliti z drugimi v skupini (jih pa v to ne slilimo, v kolikor si tega ne želijo). Motiviramo jih lahko tako, da o magnetih najprej spregovorimo sami. Priporočam, da najprej dobro razložimo namen vaje, da bodo v njej uvideli smisel (tj. razmišljanje o sebi in svoji življenjski situaciji ter oblikovanje načrta za razreševanje problemskij situacij). Ko naštevamo in razlagamo pomen magnetov, je dobro, da udeležencem naročimo, da si pišejo sprotne opombe o pomenu magnetov, zato da bodo lahko v nadaljevanju samostojno in nemoteno o njih razmišljali in jih zapisali. Nato jim pustimo nekaj časa, da to storijo in jih vmes po potrebi motiviramo ali jim kaj dodatno razložimo. Ko nalogo opravijo, izvedemo vodeno diskusijo o magnetih najprej z vsakim posameznikom, nato še v skupini.

Tehnika čečkanja

1. Telesna vaja in priprava na risanje-sprostitveni nivo.
Zamislite si, da je pred vami ogromen papir, tako širok kot lahko dosežejo vaše roke. Z ritmičnimi gibi in zaprtimi očmi rišete (čečkate) po papirju, dokler ne porišete zadnjega vogala na papirju.
2. V naslednjem koraku rišemo (čečkamo) na manjši list papirja in v čečkanju poskušamo prepoznati in izrisati realni motiv.
3. Realni motiv, ki je nastal v risbi (čački) zdaj prenesemo in v komponiramo v novo okolje; oblikujemo novo risbo, ki vključujejo ta motiv.

Risanje z ogljem (temne in svetle površine).
Ob tem spoznamo dinamiko svetlobe in teme, naučimo se ravnati z njunimi kontrasti in prehodi. Potrebujemo pogum, da obvladamo in oblikujemo temo. V vajah, ki se odvijajo v tej polarnosti, doživlja človek lastno moralno življenje, med dobrim in zlom in se tako uči reševanja lastnih problemov.


Socialne veščine
V linku^^ je delovni list za delavnico na temo socialnih veščin. Delavnica se mi zdi primerna za delo v skupinah do max 10 ljudi, saj terja nekaj osebne angažiranosti, samorefleksije in sposobnosti konstruktivne izmenjave mnenj. Zdi se mi dobro, če uporabnike pred delavnico seznanimo s pojmom socialne veščine - na prazno stan papirja lahko napišejo svojo definicijo oz. razumevanje tega pojma, nato pa lahko izvedemo skupinski pogovor na to temo. V nadaljevanju skupaj preberemo uradne definicije, povzete po literaturi, ki je tudi zapisana v priloženem dokumentu. V kolikor obstojijo kakšne nejasnosti, se še dodatno pogovorimo oz. navedemo kakšne primere socialnih veščin, uporabnike lahko tudi povprašamo, če so že bili na kakšnem treningu SV, ipd. Glavni del naloge pa sledi, ko udeleženci individualno razmišljajo o socialnih veščinah glede navedenih področij. Vzpodbujamo jih, naj bodo konkretni, sicer se lahko zgodi, da pišejo zgolj neke pavšalne trditve in ''sadijo rožice''. Glede na to, da je zapor poseben socialni sistem, se lahko zgodi, da jim bo naloga težka in bodo razmišljali samo v okviru dogajanja v zaporu (za katerega pa običajno menijo, da ima svoja pravila, ki se jih ne da prenesti na zunanje okolje). Ko zaključimo z individualnim delom sledi poročanje v skupini in skupinska debata. Delavnico lahko nadgradimo tudi z razmišljanjem o tem, na kakšen način bi lahko posamezne socialne kompetence pridobili. Samo bistvo delavnice pa vidim v tem, da uporabniki sami pri sebi prepoznajo področja, na katerih so dobri in identificirajo tista, v katerih bi se lahko izboljšali - seveda vse v okviru teme, torej sposobnosti delovanja kot družbeno bitje v socialnem svetu.

MOČNE TOČKE
-izhajamo iz močnega področja posameznika
-delavnica je povezana s samopodobo, samospoštovanjem, samozavestjo, samouresničevanjem, spoštovanjem v skupini, spoznavanjem v skupini, izražanjem samega sebe ipd.
-med drugim želimo sporočiti, da vsak posameznik šteje, vsak je vreden in vsak ima moč za (samo)pomoč
-delavnica stremi k temu, da v posameznikih vzpodbudi prijetne, pozitivne občutke

Zastavimo naslednja vprašanja, pri katerih moramo zagotoviti dovolj časa, da uporabniki na njih lahko samostojno odgovorijo:
-Na kaj si pri sebi ponosen?
-Kaj ti je pri sebi všeč?
-V čem meniš, da si dober, uspešen?
-Kako to (svoje močno področje) kažeš navzven?
-Kaj se dogaja v tebi, ko se ukvarjaš z nečim, v čemer si dober, v čemer uživaš?
-V čem bi rad bil še boljši?
-Kako misliš bi lahko to dosegel (bil še boljši)?
-Kako lahko svoje močno področje deliš z drugimi?

Kot pomoč pri zapomnitvi vprašanj lahko na mizo pred uporabnike postavimo majhne listke s ključnimi besedami vprašanj, npr. ponos, uspešnost,…

Ob zastavljenem vprašanju vsak zase nanj odgovori, v oporo h kasnejši debati pa si lahko na list papirja karkoli tudi zabeleži.

Po koncu vseh vprašanj jim damo po potrebi še par minut, da odgovore (samostojno) dopolnijo, nakar se vseh vprašanj lotimo ponovno, a tokrat v obliki skupinske debate.

Pomembno je, da uporabniki sodelujejo z deljenjem svojih mnenj in misli.

Izhajajoč iz zadnjega vprašanja skušamo uporabnike vzpodbuditi, da bi svoje močno področje podelili tudi z ostalimi uporabniki na naslednji delavnici, torej da bi naslednja delavnica temeljila na močnih točkah enega izmed uporabnikov, ki bi prostovoljcem »pomagal« pri izvajanju delavnice.

Delavnica se zaključi tako, da na mizo postavimo listke z različnimi besedami, ki v pravilnem zaporedju tvorijo stavek »vsak posameznik šteje, vsak je vreden in vsak ima moč«, udeleženci delavnice pa morajo stavek pravilno sestaviti, nato pa se o tem na kratko pogovorimo.

JEZA

2) Deljenje asociacij na besedo »jeza« in če so pripravljeni tudi razlaga in podrobno razglabljanje o teh asociacijah
3) »Predstavitev« določenih zanimivosti o jezi oz. vpletanje dejstev o jezi v debato; npr. (kar smo uporabile me):
-6 stopenj do jeze
-izvor jeze po mnenju filozofa Seneke
-uporabnost, normalnost jeze
-oblike jeze
-načini obvladovanja jeze
4) Citati o jezi in debatiranje o teh citatih; npr.:
»V zaporu je jeza edino sprejemljivo čustvo.« (Neznan zapornik.)
»Ujeziti se res ni težko, to zmore vsak! Ampak prava umetnost je razjeziti se na pravo osebo, v pravem trenutku, iz pravega razloga, na pravi način in ravno prav!« (Aristotel.)
»Ljudje se ne odzivamo na stvarne dogodke, ampak na svojo interpretacijo le teh.«
5) Socialna igrica »Out of control«, navodila katere se nahajajo na str. 226-227 v knjigi Jones, A. (1998). 104 activities that build: self-esteem, teamwork, communication, anger management, self-discovery, coping skills.Rec Room Publishing, Inc., gre pa približno takole:
Na sredino mize postavimo bonbončke, nakar razložimo, da bo igra potekala v dveh delih, vendar moramo biti pozorni, da drugi del razložimo šele, ko že odigramo prvi del. V prvem delu vsak posameznik vrže kocko in kadar pade parno število, mora ta, ki je vrgel kocko vzeti dva bonbona. Nato vrže kocko naslednji v krogu. To igramo tako dolgo, dokler na sredini mize ni več bonbonov. Sedaj ima vsak posameznik različno število bonbonov. Pomembno je, da teh bonbonov sproti ne pojejo! Drugi del igre traja približno 5 minut (pomembno je, da je čas trajanja določen). Kocka ponovno pade in kadar tokrat posameznik dobi parno število na kocki, mora od nekoga vzeti dva bonbona. Če pa vrže ne-parno, pa lahko (če želi) dva bonbona nekomu podari. Ko čas poteče, lahko udeleženci delavnice bonbone, ki so jih »priigrali«, tudi pojejo. Nato glede igre steče debata.

TEMA POSLUŠANJE IN KOMUNIKACIJA:

1. Kratka predstavitev s kratko vajo poslušnosti
2. Sestavljanje zgodbe
3. Vaja poslušnosti (2 govorca, 1 poslušalec)
4. Vaja poslušnosti ''dober kuli/slab kuli''
5. Vaja poslušnosti - risanje

1. Kratka vaja poslušnosti je bila vkomponirana v že ustaljeno začetno ogrevanje. Namen te vaje je spodbuditi posameznika, da pozorno poslušati brez, da bi ga kakršenkoli drug dejavnik v prostoru zmotil. Tisti, ki vodi ogrevanje pokaže par raztezalnih vaj ''normalno'', nato pa vmes opiše vajo, vendar hkrati s kretnjami pokaže nekaj drugega – npr. ''krožimo z rameni'', vendar s kretnjami pokaže kroženje z boki. Posameznik mora seveda slediti izvajalčevim ustnim navodilom, ter ne posnemati njegovih kretenj.

2. Postavimo se v krog. Nekdo pove začetni stavek, naslednji mora ponoviti le-ta stavek ter dodati svojega itd. Sestavlja se zgodba, ki pa mora tudi imeti neko rdečo nit. Vaja se konča, ko zadnji v krogu ponovi vse prejšnje stavke, ter zaključi z lastnim. Vajo je možno večkrat ponoviti. Namen te vaje je poslušanje, ter tudi na nek način krepitev spomina.

3. Dve osebi (govorca) hkrati razlagata svojo zgodbo (vsak govorec ima različno tematiko zgodbe) tretji osebi (poslušalec). Le-ta mora oba govorca hkrati aktivno poslušati. Vloge se zamenjajo, tako da je vsak enkrat v vlogi poslušalca in govorca.

4. Postavimo se v krog. Izvajalec vaje ima v rokah 2 pisali (kulija), ter ostalim naznani sledeče: ''To je dober kuli, okej? Tole je pa slab kuli, v redu?''. Nato izvajalec oba kulija poda naprej, ter morajo po vrsti vsi povedati kateri je ''slab'' in kateri ''dober'' kuli. Poanta vaje je zopet v pozornem poslušanju, saj izvajalec poleg tega kateri je ''slab/dober'' kuli doda še ''okej/v redu''. Veliko se jih zmoti in samo reče ''to je slab in to je dober kuli'', kar seveda ni pravilno, saj mora oseba dodati še ''okej/v redu'' poleg posameznega kulija. Odgovori se vrstijo v krogu, dokler večina ne odgovori pravilno. Med samo vajo lahko izvajalec (vaja poteka v krogu in izvajalec sčasoma ponovno dobi oba kulija v roke) spreminja svoj ton, poudarke besed (največkrat se začneta bolj poudarjati besedi ''okej'' in ''v redu''), kako drži kulije v rokah – zato da ostali ugotovijo, da ni bistvo v samih kulijih, temveč v izvajalčevih besedah.

5. Dva si sedita s hrbtom nasproti – en ima v rokah abstraktno risbo (največkrat kup likov – kvadrat, krog, trikotnik ipd.), drugi list papirja ter pisalo. Za lažje razumevanje poimenujmo posameznika, ki ima v rokah abstraktno risbo ''oseba A'', posameznik, ki pa ima v rokah list papirja in pisalo pa ''posameznik B''.
Vaja se izvaja v treh verzijah;
a) Posameznik A mora posamezniku B samo z besedami opisati risbo. Posameznik B ne sme posamezniku A zastavljati nobenih vprašanj, mora samo poslušati, ter čim bolj natančno poskusiti narisati abstraktno risbo.
b) Posameznik A ponovno opisuje risbo posamezniku B. Tokrat lahko posameznik B zastavlja zaprta vprašanja posamezniku A.
c) Posameznik A opisuje risbo, posameznik B ga tokrat lahko aktivno posluša, ter mu zastavlja tudi odprta vprašanja.
Po končani vaji se primerjajo originalne risbe z narisanimi.

''Poslušanje zgodbe''

Udeleženci se razdelijo v skupino A in skupino B. Vodja vaje prebere neko besedilo/zgodbo (nekaj nevtralnega, na 14. delavnici na Povšetovi se je brala neka basen o mravljicah) obema skupinama naenkrat. Obe skupini morata čimbolj pozorno poslušati zgodbo, ter si poskusiti zapomniti čimveč informacij o zgodbi. Po prebrani zgodbi se obema skupinama zastavljajo vprašanja vezana na zgodbo. Trik je v temu, da ena izmed skupin dobi dodatno nalogo - ne samo da morajo čimbolj pozorno poslušati zgodbo, morajo tudi slediti/šteti kolikokrat vodja vaje izgovori/prebere besedi ''in'' in ''so'' (lahko se izberejo tudi druge besede). Rezultat je po večini sledeč - tista skupina, ki ni imela dodatne naloge (jim ni bilo potrebno še slediti/šteti določenih besed) bo na več vprašanj odgovorila pravilno.

"SPUŠČANJE PALICE"
Potreben pripomoček: dovolj dolga palica.
Igra zahteva timsko delo, nebesedno komunikacijo in vztrajnost.
Sodelujoči se razdelijo na dve skupini. Ena skupina stopi na eno stran palice, druga pa na drugo stran. Skupni cilj obeh skupin je, da morajo palico čim bolj vodoravno spustiti vse do tal, pri tem pa je besedna komunikacija prepovedana. Vsi sodelujoči na začetku stojijo in s palcem na eni roki držijo palico, ki jo nato skupinsko spuščajo proti tlem. Aktivnost ni časovno omejena, vendar manj potrebnega časa kaže na večjo povezanost in boljšo nebesedno komunikacijo sodelujočih. Izvedeni igri sledi debata.

Delavnica 5 dejstev o komunikaciji:

Uporabniki se razdelijo v skupine in med seboj debatirajo o naslednjih dejstvih. Navodilo je, da razmislijo, ali ta dejstva držijo, podajo primere in jih skušajo umestiti v vsakdanje življenje.

1. "Čista" komunikacija je nemogoča.
Dodamo še: Oseba ne more 100% prenesti drugi osebi tega, kar je v njenih mislih.
V skupni debati (ko se zopet združimo v eno skupino) povemo, da kar je rečeno, morda ni tisto, kar je bilo mišljeno. Kar je slišano, mogoče ni tisto, kar je bilo rečeno. Da besede včasih niso dovolj precizne in se jih lahko interpretira na mnogo načinov. Da je pomen lahko odvisen od konteksta.
2. Komuniciramo ves čas.
Dodamo še: Če smo v isti sobi z drugimi osebami, je nemogoče, da med seboj ne komuniciramo.
V skupni debati povemo, da ko smo z drugimi, ves čas pošiljamo signale z našo pozo, gibi, izrazi...
3. Slišimo stvari, ki ne obstajajo.
Dodamo še: stvari interpretiramo v skladu z našimi preteklimi izkušnjami.
4. Ne vidimo stvari, ki obstajajo:
Dodamo še: Pretekle izkušnje nas vodijo do tega, da ne vidimo stvari, ki so tam.
5. Vsak zaznava drugače.
V skupni debati povemo, da naša zaznava bazira na naših preteklih izkušnjah, kulturi, osebnosti itd.
Za zaključek se pogovarjamo o tem, kako lahko ta dejstva prenesemo v vsakdanje življenje, na delavnice, v pogovore drug z drugim? Če bomo od sedaj naprej na kakšno stvar bolj pozorni oziroma bomo poskušali kaj spremeniti. Iščemo primere iz prakse.
Debata naprej lahko teče o pomenu neverbalne komunikacije, kaj je pomembno pri komunikaciji, itd.

DELOVNI LIST: SKRIPT/SCENARIJ/ŽIVLJENJSKI NAČRT
(cca 20 minut)

Za to vajo rabi vsak en list papirja in eno pisalo. Narekujemo kaj morajo napisati in vsak zase dopolniti:
1. PRAVLJICA IZ OTROŠTVA:
2. NAJLJUBŠA KNJIGA:
3. NAJLJUBŠI FILM:
4. ŽIVLJENJSKI MOTO:
5. ŽIVLJENJSKO SPOROČILO STARŠEV:
Iz tega vsak zase poskusi najti rdečo nit, nato se razdelimo v trojke in si pomagamo med sabo najti rdečo nit. Če je ne moremo najti, ni problema. Lahko si pomagamo, da vsak natančno razloži, zakaj je izbral ravno to knjigo (pravljico, film itd.), kaj ga v njej najbolj pritegne, po čem si jo je najbolj zapomnil.
Primer:
1. PRAVLJICA IZ OTROŠTVA: Žogica Nogica
2. NAJLJUBŠA KNJIGA: Bela masajka
3. NAJLJUBŠI FILM: Remeber me
4. ŽIVLJENJSKI MOTO: It s my life!
5. ŽIVLJENJSKO SPOROČILO STARŠEV: Bodi pošten! Hodi v cerkev! Bodi dobra do drugih
ljudi.

RDEČA NIT: Upornost
Kaj pravi teorija…
SKRIPT/SCENARIJ/ŽIVLJENJSKI NAČRT

Berne E.: »Skript je podzavestni življenjski načrt, izdelan v otroštvu ter okrepljen s strani staršev, uravnavan s strani zaporednih dogodkov, in ki doseže svoj vrhunec v izbrani alternativi.« Je torej splošna tendenca, ki se bo realizirala s ponavljanjem v najrazličnejših okoliščinah, z različnimi variacijami, ki se kot rdeča nit vleče do smrti. Nastane v zgodnjem otroštvu in je rezultat otrokove odločitve na zaznane zunanje pritiske. Družina in njeni člani (oče, mati, otrok, sorojenci,…) so glavni nosilci vlog pri tem nastajanju.

Skriptne odločitve predstavljajo otrokovo najboljšo možno (v tistem trenutku) strategijo preživetja in zadovoljitve potreb v svetu, ki se mu pogosto zdi sovražen in nevaren. Te odločitve so oblikovane na podlagi otrokovih emocij in testiranja realnosti in prenesene v odraslo obdobje kot skrpitna verovanja, ki so pogosto potlačena. V stresnih situacijah (tu in sedaj) oseba s skriptnimi verovanji reagira s ponavljanjem in preigravanjem predpisanih strategij iz otroštva. Ob njih namreč čuti varnost, ker vodijo k enakim, podobnim rezultatom, kar ji seveda služi še kot dodatna potrditev njenih verovanj (ta se zato še utrdijo in ojačajo).

USTVARJALNE AKTIVNOSTI:Na teh delavnicah spodbujamo in razvijamo likovne sposobnosti udeležencev. Ustvarjalne delavnice so lahko organizirane tudi s specifičnim namenom, npr. izdelovanje daril za valentinovo, dan žena, materinski dan, rojstni dan, novo leto/ izdelovanje novoletnih, velikonočnih okraskov, ipd. V kolikor se vodstvo zavoda strinja, lahko uporabniki izdelke vzamejo v sobe, v nasprotnem primeru pa se poskušamo z zavodom dogovoriti, na kakšen drugačen način bi jim jih lahko predali ob izpustu/obisku. Ko prinašamo material v zavode, moramo seveda paziti, da ustrezajo zavodskim pravilom, torej zelo kratki nožki in škarje, čimbolj topi predmeti, in na splošno nič kaj takega, kar bi lahko ogrožalo varnost udeležencev delavnice.

Izdelovanje podstavkov za skodelice, kozarce itd. iz odpadnih CD-jev.

Potrebni materiali in pripomočki: stari CD, škarje, listi belega papirja, obojestranski lepilni trak, lepilo v stiku, samolepilna rola prozornega ovoja za knjige, kartonska embalaža, revije

Navodila: Najprej prekrijemo cel CD (tudi luknjico) z obojestranskim lepilnim trakom. Nato odstranimo povoščeni sloj obojestranskega lepilnega traku. Iz belega lista izrežemo večji kvadrat, kot je površina CD-ja, položimo kvadrat na obojestranski lepilni trak, ki prekriva CD in ga z roko dobro zgladimo, da bo dobro zalepljeno. Nato s škarjami odrežemo odvečne robove lista in lepilnega traku, pri tem sledimo robovom CD-ja. Skušamo biti natančni, da bomo imeli gladek rob. Iz kartona ali revije izrežemo različne vrste majhnih oblik. Narežemo jih dovolj, da lahko prekrijemo cel CD. Z lepilom v stiku majhne like prilepimo na CD. Pustimo nekaj prostora med njimi in jih ne lepimo drug ob drugega, tako da dobimo lep učinek mozaika. Ko je cel CD prekrit z mozaikom, ga je potrebno zaščititi. Izrežemo kvadrat (malo večji od CD) iz samolepilnega ovoja za knjige in ga prilepimo na mozaik. S škarjami odrežemo robove, ki segajo čez. Na podstavek ne smemo postavljati prevroče posode, ker bi se prozorni ovoj lahko stopil.

Evalvacija je dejavnost, s katero spodbudimo razmišljanje udeležencev in izvajalcev o vsebini delavnice, individualnem počutju posameznika, skupinski dinamiki, vodenju delavnice, ipd. Pri vodenju evalvacije stremimo k temu, da udeleženci podajajo konkretna mnenja (ne zgolj bilo je dobro/slabo) - pozovemo jih, da povedo, kaj konkretno jim je bilo všeč, kaj jim ni bilo všeč, kaj in kako bi spremenili. Potrebno je, da se v evalvacijo vključijo tudi izvajalci - na ta način sporočijo, da je pomembno tudi njihovo mnenje in počutje ter da niso na delavnici zgolj v vlogi avtoritete, temveč tudi v vlogi učenca in aktivnega udeleženca. Evalvacijo izvajamo po vsaki posamezni delavnici, kot tudi na koncu posameznega sklopa delavnic oz. dela s skupino posameznikov. Ključni namen in smisel evalvacije za nas izvajalce je v tem, da ugotovimo potrebe in interese udeležencev ter glede na ugotovljeno stanje tudi organiziramo takšne aktivnosti, ki so za posamezno skupino uporabnikov relevantne/zanimive/smiselne.

TARČA

Na list papirja narišemo tarčo (krog, ki ga razdelimo na poljubno število delov, s centrom v sredini). Na razdeljene dele kroga vpišemo področja, ki jih želimo evalvirati (primeri: aktivnosti, počutje, vodenje, sodelovanje, skupinska klima, ipd.). Nato vsi udeleženci delavnice ''streljamo v tarčo'' - vsak nariše piko na vsakega izmed izbranih delov kroga - pike, narisane v bližini sredine tarče, pomenijo, da ti je bilo nekaj všeč, dlje kot se oddaljuješ od sredine tarče, manj ti je bilo všeč. Na koncu si ogledamo tarčo in se po potrebi pogovorimo o pozitivnih in negativnih vidikih delavnice.

Primeri delavnic ZPKZ Koper
1. delavnica
DATUM: 12. 11. 2014
UVOD: predstavitev društva, prostovoljk in uporabnikov.
GLAVNI DEL: Listki (spoznavanje), igra car, pogovor o pričakovanjih uporabnikov in prostovoljk
ZAKLJUČEK: evalvacija (listki)

2. delavnica
DATUM: 26. 11. 14
UVOD: metanje žoge v koš
GLAVNI DEL: kviz na temo živali (po skupinah)
ZAKLJUČEK: evalvacija (listki)

3. delavnica
DATUM: 3. 12. 2014
UVOD: igra z žogo (čim dlje poskušamo obdržati žogo v zraku)
GLAVNI DEL: izdelovanje voščilnic
ZAKLJUČEK: evalvacija (listki)

4. delavnica
DATUM: 17. 12. 2014
UVOD:
GLAVNI DEL:pogovor o praznikih
ZAKLJUČEK: optimistične želje za prihodnost

DATUM: 4.3.2015
Uvod: kratka teorija o delu v skupinah
Glavna dejavnost: slikanje z zavezanimi očmi + plakat o skupinskem delu
Evalvacija

DATUM 18.3.2015
Izdelovanje rož iz krep papirja + zapestnic
Debata o medosebnih odnosih
Evalvacija

DATUM 1.4.2015
Dokumentarec + poljudno znanstvena debata
Evalvacija

DATUM 15.4.2015
Risanje drevesa + interpretacija
Čečkanje + interpretacija
Predstavljanje svojih slik/interpretacij
Evalvacija

DATUM 6.5.2015
Uvod: kratka sprostitvena dejavnost
Glavna dejavnost: Tehnike spopadanja s stresom + debata kako se oni spopadajo s stresom
Evalvacija

DATUM 20.5. 2015
Izdelovanje rafaelotov, zaključna delavnica
ZAVOD: ZPKZ Koper

TEMA DELAVNIC: Delo na sebi
NAMEN DELAVNIC: Spoznavanje sebe in drugih, razvijanje zaupanja, oblikovanje skupinske dinamike, razvijanje ročnih spretnosti, razumevanje pojma sreče in pridobivanje na samozavesti.

1. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. uvod: Kdo smo in kaj pričakujemo (povemo vsi)
2. spoznavanje drugih skozi igro (pripravljen delovni list, ki ga izpolnijo tako, da poiščejo ljudi, ki usrezajo opisom na listu)
3. delu v paru/četvorkah (pogovo v paru, povejo nekaj o sebi in potem vsak iz para pove nekaj o sogovorniku drugemu paru)
4. igra (sedijo v krogu, poveš neko lastnost in vržeš žogo nekomu, za katerega misliš da ta lastnost velja. Če ne velja zanj, žoge ne ujame)
5. evalvacija (2/3 stvari, ki so se jih naučili na tej delavnici + predlogi/mnenja za naprej) → evalvacija bo vsakič ista

2. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
V telovadnici!
1. 15 min joge
2. poligon (vodenje čez ovire v dvojicah potem pa še skupinsko, z zavezanimi očmi)
3. reševanje iz vrvi (domača naloga!)
4. povejo svoj cilj (kakršenkoli) z vajo zaupanja (spust na roke)
5. evalvacija
MATERIAL: preveza za oči, vrv + ovire (pozanimamo se, kaj je že na voljo v zavodu)


3. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. uvod: pantomima na temo hobijev
2. debata o tem, na kaj so ponosni, talentirani in kaj cenijo pri drugih
3. izpolnjevanje delovnega lista, na katerem so nanizane pozitivne lastnosti, sami pa dopišejo, koga katera lastnost opisuje.
4. evalvacija

4. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. uvod v katerem poišejo dele zemljevida in ga potem tudi sestavijo
2. vsaj pove nekaj o svojem najljubšem mestu/državi
3. geografski kviz, pri katerem imajo na voljo knjige z odgovori, če jih ne vedo
4. po skupinah naredijo plakate/predstavitve za naj stvari v določeni državi in nam to predstavijo
5. evalvacija
MATERIAL: plakati, listi, zemljevid, lepilni trak, geografske knjige, pisala

5. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. v uvodu vsak pove vic ali smešno stvar, ki se mu je zgodila
2. interpretacija pregovorov o sreči
3. debata o tem, kaj je sreča
4. vsak napiše na list, kaj njih osreči, skupinska debata o tem, kako to doseči in kako osrečiti druge ter kakšen vpliv ima to na nas
5. podali jim bomo scenarije/dogodke in potem vsak ustvari svoj zaključek – dopolni zgodbo
6. evalvacija
MATERIAL: listi, pisala, scenariji, pregovori

6. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. v uvodu se ponovno predstavimo, s poudarkom na tem, kaj znamo in kaj lahko naučimo druge
2. vsak dobi priložnost, da nauči drugega nekaj, kaj zna sam.
3. evalvacija
-back up plan – družabne igre
MATERIAL: različne družabne igre, listi, pisala

7. DELAVNICA
POTEK DELAVNICE:
1. uvodna aktivnost
2. izdelovanje voščilnic , okraskov
3. evlvacija


DATUM: 3. 4. – team building: skupinsko izdelovanje gradov + priprava na naslednjo delavnico / alternativa: kviz

DATUM: 17. 4. – velikonočna delavnica / alternativa: uporabniki pripravijo delavnico za izvajalke /servietna tehnika

DATUM: 15. 5. – abstraktna umetnost (finger painting, ustvarjanje na platnu, tiskanje, …). Če bo možno, delavnico izvajamo zunaj.

DATUM: 29. 5. – telovadnica / zunaj Rezerva: activity in druge družabne igre