Uvod:
To je popoln krog. Sedimo v krogu. Po zraku narišemo s svinčnikom popoln krog (lahko tudi karkoli drugega). Treba je ugotoviti, kdaj je krog res popoln. Popoln je takrat, ko sprejmeš kuli in rečeš hvala, ko pa ga daš sosedu, rečeš izvoli.
Glavni del:
1. ČLOVEŠKA TOMBOLA:
Na več listov (toliko kot bo udeležencev) napišemo stvari, kot so: "Oseba, ki je največja", "Oseba, ki je najmanjša", "Oseba, ki ima otroke", "Oseba, ki je bila izven Evrope", "Oseba, ki ima več kot enega brata ali sestro", "Oseba, ki ima sorodnike, ki živijo v tujini", "Oseba, ki zna več kot en tuj jezik", "Levičar/ka", "Oseba, ki ima tatoo", "Oseba, ki prihaja iz vasi", "oseba, ki je nosila/nosi zobni aparat", "Oseba, ki se z jezikom lahko dotakne svojega nosu", "Oseba, ki rada poje pod tušem", "Vegetarijanec/vegetarijanka", "Oseba, ki v ustih nima plomb", "Oseba, ki rada gleda ogenj", "Oseba, ki še ni bila udeležena v pretepu", in podobno ... Vsak udeleženec delavnice (vključno z nami) dobi en list in mora na njem zbrati čimveč podpisov (če za nekoga nekaj velja, se zraven podpiše, lahko se podpiše tudi lastnik lista, pomembno: na vsak list se lahko vsak udeleženec podpiše največ enkrat). Podpise je treba zbrati čim hitreje. Tisti, ki prvi zbere podpise za vse našteto, zavpije "Tombola!" in zmaga. Če po določenem času (recimo 10 minut) nihče še nima vseh podpisov, igro prekinemo in zmaga tisti, ki ima največ podpisov.
Namen: da se malce spoznamo tudi iz vidika, kakšni smo danes in kakšni smo bili včasih. Človeška tombola se mi zdi fajn tudi zato, ker se je treba pri njej premikati (da ne bomo samo sedeli), ker se je treba pogovarjati in ker je treba biti hiter (da se malce ogrejemo).
2. DELOVNI LIST: SKRIPT/SCENARIJ/ŽIVLJENJSKI NAČRT (cca 20 minut)
Za to vajo rabi vsak en list papirja in eno pisalo. Narekujemo kaj morajo napisati in vsak zase dopolniti:
1. PRAVLJICA IZ OTROŠTVA:
2. NAJLJUBŠA KNJIGA:
3. NAJLJUBŠI FILM:
4. ŽIVLJENJSKI MOTO:
5. ŽIVLJENJSKO SPOROČILO STARŠEV:
Iz tega vsak zase poskusi najti rdečo nit, nato se razdelimo v trojke in si pomagamo med sabo najti rdečo nit. Če je ne moremo najti, ni problema. Lahko si pomagamo, da vsak natančno razloži, zakaj je izbral ravno to knjigo (pravljico, film itd.), kaj ga v njej najbolj pritegne, po čem si jo je najbolj zapomnil.
Kaj pravi teorija?
Eric Berne, ameriški psihiater in »oče« transakcijske analize pravi:
"Življenjski skript je zgodba našega življenja, podzavestni življenjski načrt, ki smo ga napisali v zgodnjem otroštvu, ko smo si poskusili odgovoriti na vprašanja kakšni smo mi, kakšni so drugi, kakšen je svet in na kakšen način je vredno živeti življenje." Zgodbo smo ''napisali'' na podlagi naših zgodnjih odločitev o strategiji preživetja v sovražnem svetu. Na vsebino našega skripta so v veliki meri vplivali tudi naši starši s svojimi stališči in vrednotami.
Kot odrasli se ne zavedamo več našega življenjskega načrta, a mu kljub temu zvesto sledimo vse do konca. V stresnih situacijah (tukaj in zdaj) oseba s skriptnimi verovanji reagira s ponavljanjem in preigravanjem predpisanih strategij iz otroštva. Ob njih namreč čuti varnost, ker vodijo k enakim, podobnim rezultatom, kar ji seveda služi še kot dodatna potrditev njenih verovanj (ta se zato še utrdijo in ojačajo). Analiza življenjskega skripta nam ponudi odgovor na vprašanje, kako smo postali taki, kakršni smo. Ta vpogled nam omogoči spreminjanje življenjskih odločitev, ki smo jih sprejeli, ko smo bili premajhni za zavest o tem, da imamo na razpolago več možnosti.
(Bonus razlaga):
Ena izmed filozofskih predpostavk TA je model odločitve, torej, da ljudje odločajo o svoji usodi in te odločitve lahko tudi spremenijo:
Ti in jaz - oba sva OK. Včasih se udejstvujeva v NE-OK vedenjih. V teh primerih slediva strategijam, za katere sva se odločila kot majhna otroka.
Te strategije so bile najboljši način, ki sva jih zmogla, da sva preživela in dobila, kar sva želela, iz sveta, ki je včasih deloval sovražno. Kot odrasla se občasno še vedno drživa teh strategij. To lahko počneva, pa čeprav so posledice neproduktivne ali boleče za naju. Celo kot majhni otroci smo se odločali, ali se bomo pritiskom staršev uklonili, uprli ali jih ignorirali.
Tudi za odrasle velja enako. Občutki in vedenje nam ne more biti vsiljeno od drugih ali od okolja. Tudi če so zunanji pritiski na nas zelo močni, je vedno naša odločitev, ali se jim bomo uklonili. Mi sami smo odgovorni za naše občutke in vedenje. Kadarkoli sprejmemo odločitev, jo lahko kasneje tudi spremenimo. To drži tudi glede zgodnjih odločitev o nas samih in o svetu, ki smo jih sprejeli v otroštvu.
Torej, ljudje se lahko spremenimo. Spremembe so lahko resnične in trajne.
3. SAMOTNI OTOK: Vsak udeleženec na listek zapiše najljubši kraj, kjer bi rad živel in katere 3 stvari bi vzel s seboj na samotni otok. Listke med seboj pomešajo, nato jih vlečejo, preberejo zapisano in ugibajo, za katero osebo gre.
Če bo ostalo še časa:
1. Vsi napišejo na en listek »ČE BI…« in si nekaj izmislijo ter ne dokončajo stavka. Npr: Če bi bila fant...
Potem damo vse listke v eno posodico in nato vsak enega izžreba, ki ga ne sme odpreti/prebrati do zadnjega trenutka. Šele, ko pride na vrsto, ga odpre, prebere in hitro dokonča stavek.
2. Spretnost opazovanja:
Vsak pove kaj bo vzel s sabo na izlet.
Jaz (Megan) začnem in povem: »Jaz bom vzela minico in marjetico.«
Tea pove: »Jaz bom vzela torbo in tiramisu«.
Tako vsak pove zase, dokler ne ugotovijo v čem je fora oz. za kakšen vzorec gre, torej začetnica imena. Lahko pa namesto začetnice imena, uporabimo tudi barvo majice, itd.
Evalvacija: Listki