Hej! Tina je poslala nekaj super aktivnosti za delavnico in mislim, da dobro sovpadajo z našim načrtom iz prejšnje delavnice, da pripravimo bolj dinamične aktivnosti. Najboljše, da kar predlagate, katere bi izvedle iz spodnjega seznama, če imate pa še kakšne dodatne predloge pa kar pošljite, da prediskutiramo.
Nujno moramo izvesti Markovo palico, ker je super! (enkrat so se na Povšetovi skor ornk spičili, ker so bili 100%, da nekdo namenoma prehitro dviguje
o Kaj je komunikacija? Definicije komunikacije so zelo različne (op. te so podali različni strokovnjaki):
- je izmenjava idej in izkustev med posamezniki
- Sporočanje drugim osebam informacije o stvareh in pojavih
- Izmenjava sporočil med osebami
- Izmenjava pomenov prek znakov (besede, gibi, mimika)
- Prenos pomenskih informacij od ene osebe k drugi
- Tudi molk je lahko komunikacija
DEJAVNOST: na sredino postavimo plakat – pišemo/rišemo na temo komunikacija (sledi pogovor o tem, kaj to je)o Eno- in dvosmerna komunikacija
Enosmerna komunikacija je tista, pri kateri se eden od sodelujočih izogiba oz. se ne odzove na informacije drugih, ki mu pošiljajo sporočila. Sicer pa enosmerna komunikacija ne obstaja. Dvosmerna komunikacija je tista, pri kateri se povratne informacije zaznavajo in so sprejete.
ENOSMERNA KOM:
+ Časovno bolj ekonomična
+ Lahko enostavno določimo pošiljatelja in prejemnika v procesu komunikacije.
+ Bolj enostavna komunikacija, saj je le en tisti, ki želi na nekoga drugega vplivati.
+ Razširjen vpliv na več prejemnikov. Torej lahko en pošiljatelj vpliva na zelo veliko prejemnikov. ( Nekdo, ki je napisal članek vpliva na 10.000 bralcev, ki so ta članek prebrali).
- vsebuje večje št. napak
- Enosmernost zaznave in enosmerni proces poteka sporočil, pri čemer ne moremo preveriti povratne informacije.
- Prejemnik je pasiven v tem smislu, da le sprejema informacije in ne daje naprej.
- Bolj posredno vplivanje na prejemnika.
- Ob pisanju je več časa za bolj popolno oblikovanje teksta.
DVOSMERNA KOM:
+ Vedno lahko preverjamo, kako je prejemnik sporočilo razumel.
+ Aktivno sodelovanje obeh v komunikacijskem procesu.
+ Bolj neposredno vplivanje na sogovornika.
+ Bolj živa komunikacija, saj čutimo energijo sogovornika.
- ne moremo enostavno določiti točno kdo je pošiljatelj in kdo prejemnik.
- Zaradi vsaj dveh ali več udeleženih v komunikaciji, je ta bolj kompleksna.
- Eden pošiljatelj lahko vpliva na manj prejemnikov. Poleg tega pa se ti vplivi še medsebojno mešajo.
- Manj časa za oblikovanje smiselnih, strnjenih stavkov.
o Nemogoče je ne-komuniciratiNemogoče je, da ljudje, ki se medsebojno zaznavajo, ne bi med seboj tudi komunicirali. Vse, kar nekdo govori, počne, za nas pomeni neko informacijo. In vsemu, kar zaznavamo, dajemo nek pomen. Tudi če se kdo obrne proč in nas ignorira.
DEJAVNOST: Cela skupina sedi v krogu – njihova naloga je, da se gledajo in eno minuto sedijo v tišini in NE komunicirajo. Sledi pogovor o tem (smo se gledali, nasmihali, zavijali z očmi...vse to je komunikacija).
o NEUČINKOVITA KOMUNIKACIJA1. ukazovanje – »Ne pritožuj se, raje začni delat!«
2. opozarjanje – »Če hočeš imeti boljšo oceno, se moraš bolj potruditi.«
3. moraliziranje – »Sam veš, da je šola zato, da se tukaj učiš. S svojimi problemi se
ukvarjaj doma, tukaj ni mesta zanje.«
4. svetovanje, sugeriranje – »Narediti si moraš boljši časovni razpored.«
5. poučevanje, navajanje logičnih argumentov – »Poglej dejstva. Do konca pouka je
le še 20 dni, v tem času bi moral vse to znati.«
6. ocenjevanje, kritiziranje, sramotenje – »Si len in pokvarjen!«
7. dajanje imen, etiketiranje – »Obnašaš se kot štiriletnik!«
8. interpretiranje, analiziranje, diagnosticiranje – »Skušaš se izogniti obveznostim!«
9. priznavanje vrednosti – »Ti si sposoben. Prepričan sem, da boš zmogel.«
10. ohrabrevanje, simpatiziranje, podpora – »Nisi prvi, ki se mu je to zgodilo.«
11. spraševanje, navzkrižno zasliševanje – »Se ti zdi naloga pretežka? Koliko časa si jo do sedaj sploh že delal? Zakaj si čakal tako dolgo, da si prišel po pomoč?«
12. umik, sarkazem, humor – »No, pogovarjajva se raje kaj drugega.« »No, kaže, da je nekdo danes vstal z napačno nogo.«
DEJAVNOST: na listke napišemo 12 neučinkovitih načinom KOM in primere (navedeni zgoraj ali drugi). Udeleženci jih morajo povezati v pare.
o OLAJŠEVANJE KOMUNIKACIJE PO GORDONU1. pasivno poslušanje – molk:
- Dajemo podporo sogovorniku, ki je že začel govoriti o sebi.
- Ne omogoča prave interakcije in dvosmerne komunikacije; omogoča pa neko stopnjo sprejemanja.
- ne daje odgovora, vendarle ne ocenjuje.
- Ne sporoča empatije, topline.
2. pritrjevalne pripombe:
- So boljše kot tišina.
- Pozornost.
- Lahko se izkazuje empatija.
- Ne zagotavlja resničnega razumevanja.
3. opogumljajoče pripombe:
- Uporabne so na začetku pogovora.
- So učinkovite, ko želimo sogovorniku pokazati, da ga želimo poslušati, se pogovoriti.
- Ne zagotavljajo dovolj sprejemanja, topline.
4. aktivno poslušanje:
- Daje občutek, da so misli, čustva sprejeta, razumljiva, upoštevana.
- Pospešuje nadaljnjo komunikacijo.
- Omogoča sprostitev – katarzo, da lahko sogovornik sprejme svoja čustva kot normalna, človeška.
- Odgovornost za rešitev problema je prepuščena njemu.
- Ustvarja medsebojno razumevanje, spoštovanje, skrb.
- Neučinkovito je kadar ne temelji na empatiji, zaupanju, sprejemanju; ko se ga uporablja kot trik – mehanično.
o POČUTJE (uvodna)Opiši svoje počutje:
a) z besedami
b) s kretnjami (pantomino)
c) z izrazom na obrazu
d) z zvokom (zapoj, glasbena zvrst, pesem, naslov pesmi, verz/kitica...)
e) z barvo
f) z naslovnico v časopisu
g) z verzom/mislijo/metaforo
h) z risbo/skico
i) z zgodbo/risanim junakom/filmskih igralcem
j) z vremenom
Več vrst komunikacije: besedna(verbalna)/neverbalna
o AVTO RAZPOLOŽENJA (uvodna)V prostoru postavimo 4 stole, ki naj predstavljajo avto. V avtu sedi voznik, kasneje pa se mu pridružujejo ostali. Vsak, ki stopi v avto izraža svoje razpoloženje (npr. z glasbo) ostali pa to razpoloženje prevzamejo, dokler ne pride naslednji.
Tudi naše vedenje je oblika komunikacije.
o RAZVRŠČANJE (neverbalna kom)Stoli so postavljeni v krog, vsak stoji na enemu. Brez tega, da kdo pade s stola, se razvrstimo glede na to, kdaj ima kateri rojstni dan (alternativna dejavnost: razvrščanje glede na rojstni dan s pantomimo)
Namen: sprostitev začetne napetosti
o ŠTETJE DO 20 (neverbalna kom)Smo v krogu in štejemo do dvajset, tako da vsak pove eno številko, brez da bi dva hkrati povedala isto
- pogovor: pomembnost verbalne in neverbalne komunikacije (mimika)
Namen: Spoznati, kako pomembna je verbalna komunikacija
o PANTOMIMSKA ZGODBICA (neverbalna kom)2 skupini, ena gre ven, druga se spomni kratke zgodbice (max 7 stavkov). Prejšnja skupina prihaja po eden nazaj. Prvemu povemo zgodbo, vsak naslednji pa jo mora s pantomimo pokazati naslednjemu. Zadnji na koncu spet pove zgodbo.
o RISANJE NA HRBET (neverbalna kom)
Prilagojena različica telefončka – stojimo v vrsti. Zadnji v vrsti osebi pred njim nariše vzorec na hrbet, ta oseba ga nariše naslednji itd. Vsaka oseba potem vzorec zase nariše tudi na papir. Preverimo, kakšen je končni vzorev in kako se je spreminjal.
Lahko tudi primerjava s telefončkom (ljudje smo v ustni kom boljši).
o RISANJE LIKA -ENOSMERNA, DVOSMERNA KOMUNIKACIJANamen: Posamezniki dobijo izkušnjo enosmerne (brez preverjanja, spraševanja) in dvosmerne (preverjanje, spraševanje) komunikacije.
Potek:Udeleženci razdelimo v pare:
v parih in se usedejo drug nasproti drugega, tako da se skupaj dotikajo le s hrbti.
a) govori le tisti, ki ima risbo
Nato eden v paru dobi risbo, drugi pa prazen list in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo čimbolj natančno opisuje drugemu, ta pa ne sme nič spraševati, komentirati. Ko končata, pogledata, kaj je nastalo.
b) govorita lahko oba
V drugem delu vaje, pa tisti, ki je sedaj risal, dobi narisano novo sliko in jo opisuje, drugi pa jo riše. Novo pravilo je, da lahko govorita oba. Po končani risbi ponovno pogledata, kaj je nastalo.
Obe vlogi lahko poizkusita oba v paru.
Refleksija v celi skupini: Najprej se ponovno osredotočimo na počutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je posameznik počutil bolje in zakaj.
Debata se nato nanaša na komunikacijo, kdaj se srečujemo z enosmerno komunikacijo in kako se počutimo, kaj je potrebno narediti za dobro komunikacijo, zakaj je potrebno v komunikaciji preverjati? Kakšna je komunikacija, če eden le govori in druga le posluša?
o UGIBANJE ŽIVALI ali UGIBANJE OSEBE:kdo sem? (omejena kom)Sedimo v krogu. Vsak udeleženec dobi listek, na katerem je napisana neka žival/oseba, ki si ga prilepi na čelo, tako da ga ne vidi. Potem mora ugotoviti, katera žival je, tako, da ostalim postavlja vprašanja, na katera lahko odgovarjajo samo z ja/ne.
Namen: zabava, sprostitev
o PRIREJENA IGRA ACTIVITY (verbalna in neverbalna kom, timsko delo)Skupina udeležencev je razdeljena na dve podskupini.
Pripravljene imamo igralne karte, na katerih so napisane besede, ki so glede na težavnost ugotavljanja razdeljene v 3 stopnje. Ena izmed članic skupine izvleče karto z besedo, ki jo morajo ostale ugotoviti. Za to ima tri možnost: predstavi besedo preko risanja, pantomime ali govora (jo opiše). Čas ugotavljanja je omejen s peščeno uro. Če skupina besedo ugane, dobi točke glede na težavnost izbrane karte. Vsaka skupina ima še 2x možnost, da zamenja karto.
o GNEZDO (timsko delo, dogovarjanje)Namen: Izkušnja skupinske dinamike med opravljanjem naloge, reševanje konfliktov in problemov, timsko delo in vodenje v skupini in izkušnja komunikacije v timu.
Potek: Preden se igra začne nekje v prostoru obesimo jajca, tik pod vrhom stropa oz. odvisno od višine stropa, na vrvico in pripravimo material. Obesimo toliko jajc, kolikor je skupin in tako, da so oddaljena drug od drugega, po možnosti tako, da se skupine med seboj ne bodo videle. Manjše skupine (4-6 ljudi) peljemo k obešenemu jajcu in materialu, ki smo ga pripravili pred začetkom.
V malih skupinah jim povemo navodila: Iz materiala, ki ga imajo pripravljenega naj naredijo karkoli (gnezdo) tako, da bo jajce, ko bomo odstrigli vrvico priletel varno na tla (da se ne bo razbil). Zato imajo 20 minut časa. Lahko uporabijo ves material, ali pa tudi ne, pomembno pa je, da ne smejo dodati ničesar.
Po 20 minutah skupine predstavijo svoj izdelek, nekdo odstriže vrvico in vidimo, kako je gnezdo in ostalo kar so v skupini naredili opravilo svojo nalogo.
Materiali za vsako skupino posebej:
eno jajce, nekaj časopisnega papirja, škarjice, vrvica, selotejp, nekaj A4 listov, 1 A3 list, 1 flumaster
Refleksija:
Lahko v skupinicah, ali v vsi skupaj:
Kako ste zadovoljni s svojim izdelkom?
Kakšne različne vloge ste imeli v skupini?
Ste imeli vodjo? Kako ste jo določili?
Kako ste se dogovarjali, kaj boste naredili?Ali ste vsi sodelovali? Kaj ste naredili? Česa niste naredili? Kako bi lahko izboljšali vaše delo v skupini?
o MARKOVA PALICA (timsko delo)Namen: Timsko sodelovanje, uglaševanje med člani tima, vodenje in sledenje članom tima, iskanje načinov za skupno delo.
Potek: Lahko palico, ki je tako dolga kot skupina, postavimo tako, da se člani skupine razdelijo na obe strani. Roke stegnejo proti palici, iztegnejo kazalce, z blazinicami obrnjenimi navzdol in jih postavijo pod palico kot zadrga. Potem počasi dvignejo palico od tal, dvignejo jo čim višje, pri tem se njihovi prsti ves čas dotikajo palice. Če jim to ne uspe, začnejo iz začetne pozicije.
Refleksija:
Kako se počutite?
Kako ste se uskladili? Kako ste se vodili ali sledili?
Koliko poskusov je bilo? Kaj ste s poskušanjem pridobili?
Kakšna se vam je zdela naloga: lahka, težka? Kako to?
EVALVACIJA - tarča (4 deli - splošno, aktivnosti, vzdušje, vodenje) – vsak označi, v kolikšni meri mu je bilo nekaj všeč (bolj proti sredini bolj všeč)
Naslov sporočila: 4. delavnica, 25.2. 
Sre Dec 31, 2014 10:26 am