3. delavnica, 11.2.

KOLEKTIVNA ZAVEST/SODELOVANJE

DATUM: 11. 2. 2015
IZVAJALKE: Nina Hočevar, Maša Sternad, Tina Velišček
VODJA DELAVNICE:

1. UVOD:
1. Se pozdravimo, vprašamo kako so, se predstavimo (če so prisotni novi)/ponovimo imena.
2. Evalvacija prejšnje delavnice (Konflikti in meditacija)  


2. GLAVNI DEL:
Popolna navodila iz knjige Brocher, T. (1972). Skupinska dinamika in izobraževanje odraslih. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Originalen naslov vaje je RAZSEŽNOSTI KOOPERACIJE.
Namen te vaje je, da spoznamo različne načine vedenja, ki se pojavljajo, kadar morajo člani skupine skupno reševati problem, ne da bi pri tem drug nad drugim mogli dominirati. Hkrati naj bi s tem poskusom dosegli, da bi bili člani bolj občutljivi za lasten način vedenja, s katerim podzavestno ovirajo ali pospešujejo razreševanje skupinskih problemov.

1. Sodelovanje: udeležence povprašamo o pomenu besede sodelovanje, jih prosimo naj opišejo situacije, ki zahtevajo sodelovanje in da podajo konkreten primer. (Npr. gradnja stavb, operacija, …). Pogovorimo se o tem (npr. povemo, da je za sodelovanje nujno, da udeleženci poznajo problem, ki ga razrešujejo, da vejo na kakšen način lahko posamezniki prispevajo k razreševanju problema, da si medsebojno pomagajo).
Povemo jim, da bomo z vajo sestavljanje kvadratov testirali ali so predpostavke o sodelovanju pravilne.
2. Navodila: udeležencem naročimo, da se porazdelijo v skupine po pet članov in zasedejo mesta ob mizah. Ob vsaki mizi določimo še enega opazovalca (to je lahko ena izmed nas, če ne bo dovolj udeležencev na delavnici). Povemo pravila igre in nato vsakemu udeležencu za mizo damo eno kuverto. Na znak začnejo z vajo. Na mizo jim damo tudi napisana pravila.
Pravila igre: med vajo ne sme nihče govoriti, nihče ne sme prositi drugega za del kvadrata ali mu kako drugače nakazati, da potrebuje del, ki bi mu ga moral dati kdo drug. Vsak udeleženec sme, če želi, dele kvadrata položiti na sredino mize, ali jih dati kateremu izmed članov, nihče pa ne sme posegati neposredno v delo drugega. Dele, ki so na sredini lahko vzamejo člani skupine, če jih potrebujejo. Kvadrat sestavljajo vsak zase, pred seboj (ne na sredini mize). Naloga skupine je, da vsak udeleženec sestavi svoj kvadrat. Naloga ni končana, dokler nima vsak član pred seboj kvadrata enake velikosti kot drugi. Poudarimo, da naloga je rešljiva!
Opazovalci: ne sodelujejo pri vaji vendar pazijo na pravila, kršitve pravil (ob tem opozorimo na pravila, vendar ne obsojamo/moraliziramo) reakcije, vedenje in spontane izjave udeležencev vaje. To je izhodišče za pogovor ob koncu vaje. Dogajanje si lahko zapišemo.
3. Sestavljanje kvadratov.
4. Debata:
• Udeležence vprašamo kako so se počutili med vajo, kako so jo dojemali.
• Kako so se lotili dela?
• Kje so imeli probleme?
• Pogledamo njihove vmesne reakcije.
• Kako so se počutili, kakšna čustva so doživljali, ko je eden izmed članov sestavil kvadrat, čeprav v nepravilni velikosti in zadovoljen obsedel. Kako se je ob tem počutil sam?
• Kako so se počutili, ko je eden izmed članov zadrževal pomemben del za rešitev naloge, ne da bi sam videl rešitev?
• Kako so se počutili sodelavci ob članu, ki ni takoj razumel možnosti razrešitve problema (dati svoj kvadrat na sredino, da bi pomagal drugim)?  Bi ga najraje izključili ali bi mu pomagali? Kaj so dejansko naredili?
• Je dobro, da gledaš samo nase ali moraš tudi na celo skupino?
• Kako je s takimi čustvi v vsakdanjem življenju? V odnosih, pri delu? Je podobno kot je bilo v tej vaji? Kako takrat sodelujejo in rešujejo probleme?
• Izkušnje udeležencev povežemo s teorijo na začetku (da je potrebno, da udeleženci poznajo problem, ki ga razrešujejo, da vejo na kakšen način lahko posamezniki prispevajo k razreševanju problema, da si medsebojno pomagajo).
• Pomembno: da povemo, da je v življenju ponavadi sodelovanje težje, kot smo ga prikazali s to vajo, da je bolj kompleksno, itd. (ker je sodelavcev več, naloge so bolj kompleksne, možna je manipulacija, vsak različno reagira, itd.).
Poudarimo, da smo vsi kdaj egoisti, da delamo napake, da se pojavljajo težave pri sodelovanju, da se ne bo kdo počutil slabo (npr. tisti, ki bo sestavil svoj kvadrat in pustil ostale, da delajo svoje ali tisti, ki ne bo videl, da drugi želijo, da deli svoje dele z njimi).

3. ZAKLJUČEK: kratka evalvacija – vsak pove kaj mu je bilo všeč, kaj mu ni bilo všeč.

4. MATERIAL:  5x kvadratni deli v kuvertah (A-E), pravila igre
V kuverti A so deli: h, e.
V kuverti B so deli: a, a, a, c.
V kuverti C so deli: a, j.
V kuverti D so deli: d, f.
V kuverti E so deli: g, b, f, c.

5. PRILOGA:

PRAVILA IGRE SESTAVLJANJE KVADRATA:

1. MED VAJO NE SME NIHČE GOVORITI.
2. NIHČE NE SME PROSITI DRUGEGA ZA DEL KVADRATA ALI MU KAKO DRUGAČE NAKAZATI, DA POTREBUJE DEL, KI BI MU GA MORAL DATI KDO DRUG.
3. VSAK UDELEŽENEC SME, ČE ŽELI, DELE KVADRATA POLOŽITI NA SREDINO MIZE, ALI JIH DATI KATEREMU IZMED ČLANOV, NIHČE PA NE SME POSEGATI NEPOSREDNO V DELO DRUGEGA.
4. DELE, KI SO NA SREDINI LAHKO VZAMEJO ČLANI SKUPINE, ČE JIH POTREBUJEJO.
5. KVADRAT SESTAVLJAJO VSAK ZASE, PRED SEBOJ (NE NA SREDINI MIZE).
6. NALOGA SKUPINE JE, DA VSAK UDELEŽENEC SESTAVI SVOJ KVADRAT.
7. NALOGA JE KONČANA, KO IMA VSAK ČLAN PRED SEBOJ KVADRAT ENAKE VELIKOSTI KOT DRUGI.

Heej, jaz ne bom mogla na tole delavnico priti, popravljam kolokvij na isti dan ob 09:00! Sem ravnokar izvedela...

Velja Kaja. Tina, imaš morda ti čas? Sicer bomo poiskali koga iz druge ekipe, moramo pa pohiteti, da pravočasno sporočim v zavod.

Mislim, da bi šlo...za 100% sporočim, ko se zmenim v službi.

hej tina, kako kaže, boš lahko?

Lahko grem js...se opravičujem za pozen odgovor, ampak sm mogla iskat menjavo.

super, hvala!

Ena dodatna ideja se mi je utrnila za to delavnico - se vam zdi smiselno, da bi našle kakšen krajši test osebnosti, na podlagi katerega bi lahko udeleženci ugotovili, kakšne so njihove lastnosti na področju sodelovanja? tako bi lahko konkretno identificirali svoje prednosti in pomanjkljivosti. Test bi služil tudi kot osnova za debato.

Lahko bi imeli ta test.
Poraja se mi samo vprašanje, če bo dovolj časa. Bo?

Hej.

Lahko pripravimo še test, pa ga uporabimo, če bomo videle, da imamo dovolj časa.
Za tisto vajo je čisto odvisno od njih koliko časa jim bo vzela. Jaz si ne upam nič rečt.. Ko smo mi to delali na faksu mislim, da smo kar nekaj časa rabili je pa res da nas je bilo več.

Hej, dajmo si razdelit se vodenje - jaz se javim za uvod in evalvacijo prejsnje delavnice, vama prepustim osrednji del. Nina, ti priskrbis material kajne? Se vidimo 8:10!

Ja, material je že pripravljen
Jaz bi mela glavni del Razložila bi jim navodila in potem imela diskusijo (tu mi bosta prosim pomagali ), Tina tebi bi ostal pogovor o sodelovanju na začetku in zaključek, če ti je ok. Sicer si komot drugače razdelimo, samo povej!

Zmenjeno!
Sej to je itak tko "uradna" delitev, potem pa itak vskoči tista, ki ma kej pametnega za povedat...

Se vidimo!

EVALVACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE

ZPKZ Ljubljana
DATUM: 11.2.2015
IZVAJALKE: Nina Hočevar, Maša Sternad, Tina Velišček
ŠT. PRISOTNIH UPORABNIKOV: 6  (2 nova, tokrat so vsi lahko ostali do konca, juhu:)
VSEBINA: Kolektivna zavest in sodelovanje
__________________________________________________________________

o UVOD
Predstavitev, evalvacija prejšnje delavnice, razmišljali smo o izvajanju bolj rednih seans meditacije (zgolj kot ideja za pogovor z zavodom ob priliki). Komentarji so bili bolj skromni, zato smo hitro prešli na osrednjo aktivnost. Udeleženci so povedali, da bi bilo v zavodu potrebno izvajati čim več različnih aktivnosti, da bi sploh imeli možnost izbire.

o GLAVNI DEL
Diskusija o pomenu sodelovanja - udeleženci so znali dobro utemeljiti, zakaj je pomembno, uvideli so tudi širšo sliko, da je sodelovanje pomembno za dosego višjih skupnih ciljev. Ponazorili smo s primeri iz prakse, npr. gradbeništvo in se strinjali, da je pogosto sodelovanje z ljudmi zelo težko. Govorili smo tudi o sodelovanju v zavodu, kjer ne moreš izbirati, s kom bivaš v sobi, tako da je to velika preizkušnja za človeka - tudi kot eden izmed pozitivnih/poučnih vidikov prestajanja kazni zapora. V nasprotju z našimi pričakovanji so udeleženci nalogo sestavljanja kvadratov zelo hitro rešili (cca 10 min). Pojavile so se predvidene situacije - dva sta takoj izdelala svoj kvadrat in nista pokazala interesa za skupinsko sodelovanje. Na koncu se je med tremi udeleženci razvilo zelo dobro sodelovanje in so uspeli najti kombinacije, ki so jim omogočile sestavo kvadratov - ne da bi prva dva udeleženca potrebovala razstaviti svoja kvadrata. V drugem poizkusu, ko so prosto izbirali dele kvadrata, jim je uspelo še hitreje. Pogovorili smo se o človeški naravi, ki je pogosto usmerjena v individualno delo in išče varnost za sebe, ne uvidi pa širše slike medsebojnega sodelovanja.

Ker nam je ostalo veliko časa, smo se začeli pogovarjati o nadaljnjih vsebinah delavnic, vendar niso imeli nobenih predlogov. Nato je pogovor nanesel na načrte, ki jih imajo za prihodnost. Dva imata že zagotovljeno delo in ne vidita težav v prihodnosti, prav tako ju je izkušnja zapora izučila in sta spoznala, da si ni vredno uničevati življenja na tak način. Razmišljanje o prihodnosti tretjega udeleženca se je razvilo v daljši pogovor, saj je nekdo izpostavil, da ima ta udeleženec težave z odvisnostjo. Z dovoljenjem udeleženca smo se o tem nekoliko več pogovorili - o tem, da je problem odvisnosti bolj psihičen kot fizičen, da je nujna vodena, strokovna pomoč, do katere pa ima udeleženec odklonilen odnos in želi stvari speljati na svoj način, saj se boji, da bi ga strokovnjaki prisilili v kakšno obliko zdravljenja, ki bi bila preveč težka za njega. Pogovor se je večinoma odvijal med dvema udeležencema, saj je drugi izkazal iskreno skrb do njega in tudi podelil svojo izkušnjo z odvisnostjo. Zdelo se nam je, da je pogovor na mestu, zato smo ju pustile in občasno kaj komentirale.      

o ZAKLJUČEK
Udeleženci so povedali, da pišejo prispevke za časopis - bile smo zelo presenečene, hkrati pa ne povsem sigurne, ali gre za šalo ali ne. Pedagoginja nas je opozorila, naj jim vsakič rečemo, naj za udeležbo na delavnice NAPIŠEJO RAPORT/PROŠNJO PEDAGOGU! - V PRIHODNJE NA TO NE SMEMO POZABITI
__________________________________________________________________

ANALIZA:

Tokrat je vse potekalo nemoteno, udeležence je bilo potrebno nekoliko bolj spodbujati k sodelovanju, saj sta ''glavno'' besedo prevzela nova dva udeleženca. Pogovarjale smo se, da bi prihodnje delavnice naredile bolj dinamične, ker smo do sedaj vse počeli bolj statično.

* Zunaj je do nas pristopil starejši gospod iz društva Žarek upanja, ki ga je zanimalo, kakšne uspehe imamo pri našem delu. Deloval je precej obupano, češ da nimajo nikakršnih uspehov, ker se ljudje tudi po izpustu še vedno drogirajo. Možakar se nam je zdel kar malo nenavaden, njegova ideja o ''čudežnem ozdravljenju'' po prestani kazni pa še bolj