1. delavnica, 13. 2. 2015

Prijavljeni:

Mateja Turk
Ana Šlander

Vsebina delavnice: OTROŠTVO 1

1. Predstavitev (naju, društva, delavnic, teme- Življenje) - 15 min - Mateja

2. Spoznavanje - Ana

- ime + hobi/interes 5 min
- listek 10 min

(Na post-it listek napišejo/mo eno stvar, ki je ostali še ne vedo o nas. Npr.: Sem bila na Triglavu, alergična na jagode, prejšnji teden prvič jedla hobotnico. Listke potem oddamo v vrečko in potem vsaka izžreba en listek. Gremo v krogu, preberemo, kaj piše na našem listku in skušamo ugotoviti, kateri osebi to pripada.)

- izvor imena 15 min

(Razdelimo se v pare in si v parih povemo, od kod izvira naše ime, kako smo ga dobili, kaj bi bile, če bi bili fant ... Nato gremo po vrsti in vsak predstavi svoj par oz. njeno ime.)

3. Osrednja aktivnost - 20-30 min - Mateja

Začnemo s pogovorom o otroštvu in da je naslednja aktivnost namenjena, da se spomnimo na naše otroštvo, predvsem na lepe stvari. Vsaka od nas dobi list papirja, ki ga razdelimo na pet delov: PRAVLJICA/HRANA/IGRAČA/SPOMIN/IGRA. Za vsako stvar napišemo ali narišemo svojo NAJ stvar. Sledi debata.

4. Evalvacija in povabilo na naslednjo delavnico - 10 min - Ana

V krogu.

Materiali, ki jih potrebujemo:

-post-it listki
-pisala
-a4 listi
-flomastri


Prinesem jaz.

ZPKZ IG
Sklop delavnic: Življenje

EVALVACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE

Datum: 13. 2. 2015
Čas: 12.00 - 13.20
Izvajalki: Mateja Turk in Ana Šlander

Število prisotnih uporabnic: 4-5

Ob najinem prihodu so bile v skupni sobi prisotne že 4 obsojenke. Dve izmed njiju sta želeli samo gledali televizijo oz. reševati križanke, ostali dve pa sta prišli na delavnico. Izvajalki sva najprej mislili, da bo to zelo moteče za sam potek delavnic, vendar se je vse lepo izšlo, med delavnico sicer nista sodelovali in se nam pridružili, a ko je katera izmed udeleženk delavnice govorila o svojih izkušnjah, sta tudi oni z zanimanjem prisluhnili.

Kmalu sta se nam pridružili še dve obsojenki in smo začele z delavnico. Med polovico delavnice je prišla še ena, vendar se je kmalu odločila, da odide, saj si je želela bolj ustvarjalnih delavnic, kjer bi kaj izdelovali, in ne pogovora o svojih izkušnjah.

Po najinem uvodu so sledile spoznavne vaje, udeleženke so z veseljem sodelovale ter že zelo hitro povedale tudi veliko osebnih stvari, kar kaže na to, da so se počutile sproščeno.

Osrednjo aktivnost sva si zamislili tako, da bi najprej vsaka pri sebi premislila o svojem otroštvu, mogoče kaj napisala na list, potem pa to delila z ostalimi. Udeleženke so izrazile, da bi raje le govorile o tem, tako smo takoj prešle na to, da si je vsaka vzela toliko časa, kot je potrebovala, da je povedala par izkušenj iz svojega otroštva. Ugotovile smo, da so za nami zelo različne izkušnje, od zelo dobrih do zelo slabih, nato smo se pogovarjale tudi o tem in ugotavljale razlike med njihovim otroštvom in otroštvom njihovih otrok, saj so že vse udeleženke mame. Debata je tekla sproščeno, vse so si med seboj tudi prisluhnile.

Med samim obujanjem spominov je prišlo tudi do tega, da se je ena izmed udeleženk spomila na težke izkušnje, ki jih ima za seboj, in se ni počutila več dobro (utrip ji je močno narasel). Ustavile smo pogovor, ji dale čas, da se umiri. Sama je kmalu rekla, da lahko nadaljuje, potem smo z delavnico nadaljevale.

Povratne informacije so bile pozitivne, všeč jim je bilo, da so se lahko pogovarjale, in da je čas hitro minil.

Ena izmed udeleženk je sicer pričakovala, da bo delavnica bolj konkretno usmerjena k aktivnostim, ki bi ji koristile po prestani kazni zapora.

Super, da je prva delavnica tako uspela, saj je to drugačen način dela, kot smo ga imeli do sedaj. Jaz mislim, da bodo od takšnih vrst delavnic več imele udeleženke in tudi mi, prostovoljci, lahko iz tega dobimo kar nekaj izkušenj. Pestro bo