poročilo delavnice 24.6.2013

DATUM: 24. 6. 2013
KRAJ: Odprti oddelek Ig
ČAS: 16.00 – 17.30
ŠT. UPORABNIKOV: 1
IZVAJALCI: Nina Hočevar in Mateja Turk
POTNI STROŠKI: Mateja (avto)
VSEBINA DELAVNICE:
Predstavili sva izbiro vseh iger, ki sva jih imeli s seboj. Nato smo skupaj z udeležencem izbrali tiste, ki so nam bile najbolj všeč in hkrati tudi primerne samo za tri osebe (večina vaj je bila pripravljena za večjo skupino oseb.)
REFLEKSIJA:

Na začetku ni bilo nobenega odziva. Obsojenci so naju lepo pozdravili, vendar so se takoj umaknili. Tako sva bili 15 minut sami. Nato je prišel en obsojenec, ki je bil tudi že na prejšnjih delavnicah. Predstavili sva mu plan in nabor družabnih iger za delavnico. Ker pa je bila večina vaj neprimernih samo za tri osebe, so nam ostale le kake tri družabne igre na voljo. Najprej smo se igrali Mikado, obsojenec je dejal, da je to veliko preigral, ko je bil majhen. Vzdušje je bilo zelo sproščeno, veliko smo se smejali in veliko govorili. Igrali smo se še Črnega Petra, nato je obsojenec šel po svoje karte, da smo se igrali še Osla, na koncu pa smo se šli tudi vajo, ko ima vsak na sebi eno slikico, ki je ne vidi in mora z vprašanji ugotoviti, kaj on je (npr. Borut Pahor, veverica …).
Družabne igre so zelo spontano prehajale, ko smo se ene naveličali, smo se šli drugo itn., pogovor je ves čas tekal in ura in pol je zelo hitro minila, čeprav nas je bilo tako malo.
Vprašali sva ga tudi, zakaj se tako malo obsojencev udeležuje delavnic. Dejal nam je, da naj se ne sekiramo, da tako pač je. Da je tukaj veliko svobode, imajo dovolj možnosti, kaj početi (grejo ven, gledajo TV …), ne tako kot na Povšetovi in jim zato tudi to ni tako zanimivo. Njemu je všeč, da se lahkopogovarja z drugimi ljudmi, da niso ves čas isti in da se kaj spreminja in da zato prihaja. Rekel je, da je tudi to, da smo punce, velikega pomena, zraven je poudaril, da ne misli s tem nič slabega, ampak da če si ves čas obkrožen samo z moškimi, ti paše, da kdaj govoriš tudi s kakšno punco. Kot razloge za manjšo udeležbo pa je navedel, da se enim preprosto ne da, eni so prestari in rabijo več počitka, eni imajo svoje družine in jim je samo to pomembno, da so eni preponosni, da bi prišli sem se „nekaj igrat“ …

A je bla to zadnja delavnica? Ste mel kako evalvacijo? No, pa sej, če je bil samo eden, potem tak ni neki smiselno... sam tko me zanima, če je kej povedu, kako mu je bilo...

Lp, Sanja

Ja, zadnja.

Ta zadnji odstavek je o tem, ko sva ga vprašali, kako mu je bilo, kaj mu je všeč, zakaj prihaja na delavnice in potem smo prešli na to, kako da tak malo obsojencev hodi na te stvari in smo se o tem pogovarjali. Ampak ni blo velik vsega tega. Pač to kar piše.

Nisva mu pa dali za reševati (ker nismo sprintale), ker imamo običajno v skupini enega nepismenega in potem nismo želele, da bi kaj čudno izpadlo - ampak smo imele v planu ustno vse to. Sm pol je bil sm eden ...